Sporazum o regionalnem celovitem gospodarskem partnerstvu (RCEP), največji sporazum o prosti trgovini na svetu, je začel veljati prvi dan leta 2022. RCEP vključuje 10 članic ASEAN, Kitajsko, Japonsko, Republiko Korejo, Avstralijo in Novo Zelandijo.Skupno prebivalstvo 15 držav, bruto domači proizvod in trgovina predstavljajo približno 30 odstotkov svetovnega prebivalstva.Po uveljavitvi RCEP lahko države članice uživajo preferencialne tarife pri izvozu blaga.Bo prinesel kakšne nove spremembe?
Potek in vsebina pogajanj RCEP
RCEP je bil sprejet in prvič predstavljen na 21. vrhu ASEAN leta 2012. Namen je vzpostaviti sporazum o prosti trgovini z enotnim trgom z zmanjšanjem tarif in netarifnih ovir.Pogajanja RCEP vključujejo trgovino z blagom, trgovino s storitvami, naložbe in pravila, države članice RCEP pa imajo različne stopnje gospodarskega razvoja, zato se v pogajanjih srečujejo z najrazličnejšimi težavami.
Države članice RCEP imajo 2,37 milijarde prebivalcev, kar predstavlja 30,9 % celotnega prebivalstva in predstavlja 29,9 % svetovnega BDP.Glede na svetovno stanje uvoza in izvoza izvoz predstavlja 39,7% svetovnega izvoza, uvoz pa 25,6%.Vrednost trgovine med državami članicami RCEP je približno 10,4 bilijona USD, kar predstavlja 27,4 % svetovne trgovine.Ugotovimo lahko, da so države članice RCEP pretežno izvozno usmerjene, delež uvoza pa je relativno nizek.Med 15 državami Kitajska predstavlja največji delež uvoza in izvoza na svetu, saj predstavlja 10,7 % uvoza in 24 % izvoza v letu 2019, sledijo ji 3,7 % uvoza in izvoza Japonske, 2,6 % uvoza Južne Koreje in 2,8 % izvoza.Deset držav ASEAN predstavlja 7,5 % izvoza in 7,2 % uvoza.
Indija se je umaknila iz sporazuma RCEP, a če se Indija pridruži kasneje, se bo potrošniški potencial sporazuma še povečal.
Vpliv sporazuma RCEP na tekstil in oblačila
Med državami članicami so velike ekonomske razlike, večina je držav v razvoju, med razvite države pa sodijo le Japonska, Nova Zelandija, Avstralija, Singapur in Južna Koreja.Zaradi gospodarskih razlik med državami članicami RCEP je različna tudi menjava blaga.Osredotočimo se na situacijo s tekstilom in oblačili.
Leta 2019 je izvoz tekstila in oblačil držav članic RCEP znašal 374,6 milijarde USD, kar predstavlja 46,9 % svetovnega izvoza, medtem ko je uvoz znašal 138,5 milijarde USD, kar predstavlja 15,9 % svetovnega izvoza.Tako je razvidno, da sta tekstil in oblačila držav članic RCEP pretežno izvozno usmerjena.Ker veriga tekstilne in oblačilne industrije v državah članicah ni bila določena, sta bila tudi proizvodnja in trženje tekstila in oblačil različna, pri čemer so bili Vietnam, Kambodža, Mjanmar, Indonezija in druge regije ASEAN večinoma neto izvozniki, prav tako Kitajska.Singapur, Brunej, Filipini, Japonska, Južna Koreja, Avstralija in Nova Zelandija so bili neto uvozniki.Ko bo RCEP stopil v veljavo, se bodo tarife med državami članicami močno znižale in trgovinski stroški se bodo znižali, potem se lokalna podjetja ne bodo soočila samo z domačo konkurenco, ampak bo tudi konkurenca tujih blagovnih znamk postala bolj očitna, zlasti kitajski trg je največji proizvajalec in glavni uvoznik med državami članicami, proizvodni stroški tekstila in oblačil v jugovzhodni Aziji in drugih regijah pa so očitno nižji kot na Kitajskem, zato bodo na nekatere izdelke vplivale čezmorske znamke.
Z vidika strukture uvoza in izvoza tekstila in oblačil v večjih državah članicah, z izjemo Nove Zelandije, Južne Koreje in Japonske, druge države članice izvažajo predvsem oblačila, ki jih dopolnjuje tekstil, medtem ko je struktura uvoza na nasprotno.Tekstil uvažajo predvsem Kambodža, Mjanmar, Vietnam, Laos, Indonezija, Filipini, Tajska, Kitajska in Malezija.Iz tega lahko vidimo, da je bila zmogljivost predelave oblačil za končne uporabnike v regiji ASEAN močna in da se je njena mednarodna konkurenčnost v zadnjih letih povečevala, vendar industrijska veriga navzgor v verigi ni bila popolna in ni imela lastne oskrbe s surovinami in polizdelki. -končni izdelki.Zato sta bili zgornji in srednji tok zelo odvisni od uvoza, medtem ko so razvite regije, kot sta Japonska in Južna Koreja, večinoma uvažale tekstil in oblačila, ki so bili glavna mesta porabe.Seveda med temi državami članicami Kitajska ni bila samo glavni kraj proizvodnje, ampak tudi glavni kraj potrošnje, industrijska veriga pa je bila razmeroma popolna, tako da po znižanju carin obstajajo tako priložnosti kot izzivi.
Sodeč po vsebini sporazuma RCEP, lahko po začetku veljavnosti sporazuma RCEP pomaga znatno znižati carine in izpolniti zavezo o odprtem vlaganju v storitve, več kot 90 % blagovne menjave v regiji pa bo sčasoma doseglo ničelno carino. .Po znižanju carin se stroški trgovine med državami članicami znižajo, zato se konkurenčnost držav članic RCEP bistveno izboljša, kar je ugodno za rast potrošnje, medtem ko se konkurenčnost tekstila in oblačil iz večjih proizvodnih baz, kot je Indija, , Bangladešu, Turčiji in drugih večjih proizvodnih bazah se je zmanjšal v RCEP.Hkrati so glavne države izvora uvoza tekstila in oblačil iz EU in ZDA Kitajska, ASEAN in druge večje baze za proizvodnjo tekstila in oblačil.V enakih pogojih se poveča verjetnost kroženja blaga med državami članicami, kar pomeni skoraj določen pritisk na trge EU in ZDA ter druge trge.Poleg tega so se zmanjšale naložbene ovire med državami članicami RCEP, čezmorske naložbe pa naj bi se povečale.
Čas objave: 10. januarja 2022